Številni starši in strokovni delavci so v današnjem času v dilemi, ko je treba razmisliti in podati tudi ustrezna priporočila o uporabi elektronskih medijev v procesu učenja.
V opisani raziskavi so raziskovalci Univerze v Tokiju poskušali ugotoviti, kako uporaba različnih vrst elektronskih naprav vpliva na kognitivne procese pomnjenja in priklica iz spomina. V raziskavi so primerjali tri skupine udeležencev, ki so brali in besedila zapisali v koledar v beležki, na tabličnem računalniku ali pametnem telefonu. Potem ko so bili vsi udeleženci eno uro izpostavljeni tudi različnim motnjam, so z njimi izvedli preskus pomnjenja in priklica zabeleženih vsebin. Ob tem so izvajali tudi funkcionalno magnetno resonanco. Prišlo je do treh pomembnih rezultatov.
Prvič, skupina, ki si je vsebine zapisovala v beležko, je bila v primerjavi s skupinama, ki sta vsebine beležili na tablični računalnik ali pametni telefon, bistveno hitrejša. Veliko boljši so bili tudi rezultati pri pomnjenju preprostih vsebin. Rezultati kažejo, da so bili merjeni kognitivni procesi za skupino, ki je vsebine zapisovala v beležko, globlji in trdnejši.
Drugič, pri vseh udeležencih je bilo aktiviranje možganov v fazi pridobivanja informacij lokalizirano v dvostranskem hipokampusu, predkuneju, vidnem korteksu in čelnih režnjih, ki so povezani s procesiranjem jezika. Slednje potrjuje vpletenost jezikovnih procesov pri pomnjenju.
Tretjič, aktivnost možganov v zgoraj opisanih možganskih regijah je bila bistveno večja v skupini, ki je vsebine zapisovala v beležko, kot pri tistih, ki sta vsebine zapisovali na tablični računalnik in pametni telefon. Ker so imele vse tri skupine podobne skupne naloge, boljših rezultatov v skupini, ki je vsebine zapisovala v beležko, ni bilo mogoče pojasniti s splošnimi kognitivnimi težavami pri beleženju vsebin.
Rezultati opisane študije so pokazali, da je bila aktivacija možganskih centrov za pomnjenje, vidno procesiranje in jezik v času beleženja in pozneje priklica informacij večja pri udeležencih v skupini, ki je vsebine zapisovala v beležko, kot pri tistih, ki so uporabljali elektronske naprave. Rezultati torej kažejo, da uporaba papirnatega zvezka vpliva na omenjene funkcije možganov višjega reda, kar bi lahko imelo pomembne posledice za izobraževanje, zlasti v smislu prednosti uporabe »zvezkov in učbenikov« ter morebitnih slabosti e-učenja. Zelo razširjena uporaba mobilnih naprav in računalnikov bi lahko zmanjšala uporabo tradicionalnih učbenikov in zvezkov, ti pa dejansko lahko zagotavljajo trdnejše pomnjenje in priklic informacij. Za ugotavljanje razlik v aktivaciji možganskih centrov pri dolgotrajni uporabi mobilnih naprav so potrebne nadaljnje raziskave.
